Omemba: Josip Osti

»Ko si daleč / od mene, sem tudi jaz / daleč od sebe.«

»Na nikogaršnji zemlji sanjam življenje in živim sanje.«

»Školjka sem. Pesem / v meni je biser – lep / in hkrati boleč.«

»že slišim veter, / ki igra na piščal iz moje kosti.«

»Napisal sem / tisoč in en haiku. / Še več jih nisem.«

»Morda se pesmi, / ki jih nisem napisal / spomni drug pesnik.«

»Refleksija bojevitega duha, ki se zaveda tako svoje brezmejne narave kot tudi svoje končnosti in ki ga vsaka preizkušnja le še okrepi.«

»Njegova sveža, globoko osebna in izrazno močna ljubezenska lirika je doživela izjemno priljubljenost.«

»Bil je pogumen človek in družbeno angažiran intelektualec.«

»Zaradi kritičnih stališč je imel pogosto težave z oblastmi.«

»Tritirni kalejdoskopsko-mozaični roman, v katerem se prepletajo moje zdravljenje po ugotovitvi neozdravljive rakaste bolezni konec leta 2014, mamin vojni dnevnik iz obleganega Sarajeva v letih 1992–1995 ter spomini, ki so se mi ob tem porajali kot ptiči Frančiška Asiškega.«

»Samo 5. januarja je na Sarajevo padlo 1.330 granat. Tudi če bi bile lubenice, bi nam jih bilo preveč.«

»Rad bi brez upanja in obupanja hkrati, z globokim notranjim mirom in veseljem, od zunaj celo neopaznim, pričakal trenutek konca. Sprijaznjen z usodo končnosti in nedokončanosti hkrati, s trenutkom, ko se ne bom spominjal, da ne diham več. Ko postane prostor čas, čas pa prostor in se neločljivo objameta ter hkrati izgineta. Ne očaran in ne odčaran. Pa tudi razočaran ne.«

»Maček ne ve, kaj je vojna, on bi ribo«

»Skozi pisma Ostijeve matere izvemo vse. Ne samo, kako težko je preživeti tisoč dni in noči, najpogosteje brez vode, elektrike in hrane, ampak kako v takšni situaciji poskrbeti, da bo preživel tudi maček.«

»Ta terasa je bila točno tisti prostor, ki je ubogega mačka, ki je moral biti seveda pogosto zaprt v stanovanju, neskončno zanimal in je nenehno hotel bežati ven. In seveda so strani o tem mačku tiste, ki na poseben – ozemljen, duhovit, človeški, živalski, kozmičen – način pokažejo vso tragiko in seveda ves absurd te vojne.«

»Ampak predvsem je to ljubezenski roman, v katerem je iz pisem razvidna materina ljubezen do mene, moja ljubezen do nje in moja ljubezen do mačka Širaza.«